Člani navideznih organizacij morajo na nek način komunicirati
med seboj, torej je nujen nek standarden protokol. Pri tem
mora biti zagotovljena interoperabilnost med njimi, zato lahko
rečemo da je arhitektura razpredenega sistema kar arhitektura
protokola. Zadolžitve takega protokola so na primer rezervacija
sredstev, vzpostavljanje in upravljanje razmerij med člani
navidezne organizacije. Pri arhitekturi sistema so pomembne
storitve, saj so natančno določene s protokolom in mehanizmom
delovanja. K arhitekturi lahko dodamo tudi programske vmesnike
in SDK, ki pospešijo razvoj programske opreme in povečajo
prenosljivost.
Arhitektura (I.Foster, C. Kesselman, S. Tuecke, "The Anatomy of the
Grid", je razdeljena na več plasti:
osnovna plast (angl.: grid fabric),
povezavna plast (angl.: grid connectivity),
plast sredstev (angl.: grid resource),
kolektivna plast (angl.: grid collective layer)
in aplikacijska plast.