Na začetku projekta bo projektna skupina
GRIDFORUM.SI (v okviru DS1) vzpostavila strojno
in programsko računalniško infrastrukturo
za podporo grid okolju. Ta bo na začetku
sestavljena iz vsaj petih povezanih računalnikov
na Fakulteti za računalništvo in informatiko
(FRI) in na Fakulteti za gradbeništvo in
geodezijo (FGG). Razvoj grid okolja bo temeljil
na že uveljavljenih arhitekturah grid, kot
je Globus Toolkit 3.0 (ZDA) in na novem standardu
OGSA, ki ga bo organizacija Global Grid Forum
sprejela v drugi polovici leta 2003 (glej
sliko 5). Na vzpostavljeni infrastrukturi
bomo opravili meritve in izračunali kazalce
zmogljivosti testnega okolja.
Slika 5. Metodološki pristop pri vzpostavitvi
grid infrastrukture in uvajanju sektorskih
aplikacij (metodo končnih elementov in aplikacijo
Viprecox)
V nadaljevanju projekta bomo povezali nekatere
sektorsko specifične aplikacije z vzpostavljenim
grid okoljem in preizkusili ter demonstrirali
njihovo uporabnost. V ta namen se bo projektna
skupina lotila problema prilagoditve namenskih
aplikacij in razvoja potrebnih programskih
prilagojevalnikov za grid (grid adapter software),
ki omogočajo povezovanje namenskih aplikacij
in grid-a. Pri tem bodo prednjačile aplikacije,
ki so značilne za sektor arhitekture, inženirstva
in konstrukcij (metoda končnih elementov,
ki se pogosto uporablja pri računanju gradbenih
konstrukcij).
V okviru projekta bo projektna skupina
intenzivno sodelovala s sorodnimi skupinami
in organizacijami
na področju tehnologij GRID. Pri izgradnji
grid infrastrukture, bo projektna skupina
uporabila svoje povezave z vodilnimi evropskimi
partnerji na področju tehnologij grid med
katere sodijo računalniško podjetje GRIDSYSTEMS,
superračunalniški center PSNC (profesor dr.
Jarek Nabrzisky), ki trenutno vodi EU IST
projekt GridLab, in konzorcij GRIDSTART (IST
projekt, ki povzema najnovejša dogajanja
pri razvoju tehnologij grid v Evropi in po
svetu).
